»V tišino, ki jo poskušam likovno upodobiti v smislu simbolnih abstrakcij – liričnih razmišljanj.«

»Ta tišina ... Tišina morja, ki ni povsem nema. V njej je veliko glasbe in pripovedi. V njej se zgodi mnogo stvari.«

»Vse se torej vrti okoli tišine. Glasba se rodi iz tišine. Tišina pa je sestavni del glasbe. Glasba se na koncu vedno povrne v tišino. Če se sploh konča. To je, če je ne slišimo tudi v tišini.«

»Predstavljam si tišino, / ne krik galeba, ko spozna, / da doma ni, / tišino, ki potem sledi.«

»Življenje je trenutna utvara, krik v tišino, nesmiseln trud, kupa, ki ti jo vsilijo, slasten požirek, prvi pogoj smrti, ki je naša gotovost in prvi pogoj življenja.«

»Tišina je oblika, ki je šla mimo.«

»Tišina je misel niča. Nič je zamisel tišine.«

»Učenje tišine je toliko pomembnejše, ker je tišina element, s katerim se oblikujejo velike stvari. (...) Govor je, ravno nasprotno, vse prepogosto umetnost zatiranja in odlaganja mišljenja, ki je na delu izključno v tišini.«

»Najhuje je namreč trpeti v tišini.«